Čudež
Prvo srečanje je že zdavnaj za nami. Novi obrazi, novi nasmehi, nova spoznanja … Še celo moj hud glavobol tistega dne je v pozabi. A spomin na tisti dan ostaja v moji omarici. Paketek Vichyjeve kozmetike je tam in čaka, da ga uporabim.
Morda se sprašujete, kaj čakam, zakaj ga še nisem uporabila?! Končno sem porabila svojo staro kozmetiko in s ponedeljkom začnem z Vichy. Vsaj nekaj prijetnega se bo zgodilo jutri poleg stalne rutine … zbujanje - vožnja – služba – vožnja – in vse kar počnem doma
Marsikdo pravi, da se dogajajo čudeži … le miracle … verjamem vanje. Sploh po prejšnji soboti, ko je moja draga teta umrla in sekundo prej dobila vnukinjo. Na žalost se je ni zavedala, a sigurno se ji je smehljala, ko je videla nebogljeno deklico, kako s prvim jokom pozdravlja svoje starše. Vem, da bo vedno nekje blizu nje in da bo njen angelček.
V ta čudež verjamem, v kreme z neverjetnimi učinki pa ne … no, morda le v kremo za samoporjavitev, ki se je izkazala za resnično, saj ni obarvala le mojih nog, temveč tudi moje dlani, roke in še marsikaj drugega
ter moje noge naredila zelo umetniške z različnimi odtenki rumene, rjave, zlate ter z mnogo oblikami od ovalne, okrogle … hihi …. in tako smo sredi poletja nosili dolge rokave in skoraj tudi rokavice.
Upam, da bo Vichyjeva krema imela prijetnejši učinek. Bomo videli. Čudeža ni. Le redna uporaba krem, pitje zadostne količine vode, zdrava hrana, športne aktivnosti dajo čudež. Držim pesti, da se bom tegale napisanega RES držala. O vsem, kar se mi bo zgodilo … pa tekom bloganja.
Se slišimo
P.S.
Moj dan je danes nebesno moder – po obilici igranja badmintona in strmenja v nebo ![]()