Vonj
Rada imam stvari, ki lepo dišijo.
Rada imam, da diši šopek rož, ki ga dobim. Rada imam, da lepo diši fant, ki ga objamem (no, fant ni stvar ampak you got the picture;).
Rada imam, da diši kruh, ki ga kupim, obleka, ki jo vzamem iz omare, rada imam, da diši kitara po kovinskem, kuhinja po prepraženem in postelja po meni.
VSE mora imeti svoj vonj.
OK, so tudi stvari, za katere si ne želim, da imajo vonj (damski vložki, stare gospe in listi v zvezku recimo) ampak to je že druga zgodba. 
Črnilo iz nalivnika mora dišati po trpkem, novo stanovanje po žaganem lesu in beležu, dojenček po čistilnih robčkih, sveže pokošen travnik po zelenem, gobe po prstenem, predavalnica po dolgočasnem, božič po cimetu in pomarančah mandarinah, bencinske črpalke po nafti, moker asfalt po dežju in kreme … kreme morajo dišati po svežem in lahnem. Da se dišava ravno lepo razporedi po koži, da ni pretežka in da mi da nek občutek svežine.
Kako se tu najdejo Vichyjevi izdelki, ki jih uporabljam?
Vichyjeva krema za obraz diši malo po vijolicah. Nekako sladko. Ni to čisto zame.
Vichyjev odstranjevalec ličil diši … malo paradajzasto. Prijetno, ampak tudi ni zame.
Losion za telo pa diši po mandljih. Bogat, poln vonj ima. In nakoncu malo kiselkasto oster. Fenomenalno! (ja, ta vonj pa JE zame 
43%
