Zaklad
Sreda, Oktober 22nd, 2008Tole pravljico sem napisala za konec. Ker je ravno čas trgatve in vina in ker mi je pravljica všeč in ima dobro sporočilo. Ko je bila moja prva hči še čisto majhna, sem jo našla v neki reviji za otroke in jo napisala po spominu.
Živel je kmet, ki je imel tri sinove. Kmet je delal cele božje dneve in se mučil, sinovi pa so bili leni in mu niso hoteli pomagati. Šlo je še celo tako daleč, da so že sosedje sami očetu prigovarjali, naj nažene lene sinove delat. Sinovi so odgovarjali: “Ne da se nam delati pač.” Ko je bilo vroče, je kmet žel pšenico na polju, sinovi pa so ležali v senci, igrali na harmoniko, pili in jedli in se norčevali iz očeta, ki je delal na polju.
Prišel pa je dan, ko je oče zbolel, ležal je na smrtni postelji. Poklical je k sebi vse tri sinove in jim rekel: “Sinovi moji, bliža se moja smrtna ura. Zapustiti vam ne morem nič. Povem vam samo, da sem na eni od njiv zakopal zaklad, pa sem pozabil kje.”
Oče je naslednjega dne umrl in sinovi so začeli iskati zakald. Prekopali so vse njive - podolgič in počez, zaklada pa niso nikjer našli. Pa je rekel najstarejši sin: “Kaj če bi nasadili vinsko trto, če smo že vse prekopali!”
Pa so nasadili vinsko tro, obrodilo je grozdje. Potrgali so grozdje, iz tega je nastalo vino.
In prešteva najstarejši sin denar, ki ga je dobil od prodaje vina, pa ga prešine in reče: “Saj to je ta zaklad, o katerem nam je naš oče govoril!”
:::::::::::::::::::::
Vsem lep pozdrav in posebej hvala Vichiju za kreme. Zadovoljna sem. ![]()